SANJA NEŠKOVIĆ PERŠIN: TRENUTEK PRED TEM

Umetnica Sanja Nešković Peršin se po sledeh svojih prejšnjih del podaja v najbolj skrivnostne predele umetniškega ustvarjanja. S performativnim filmom in performansom v živo domišljeno ustvari čutno kakofonijo in v tem polju raziskuje hrepenenje in nemir, ki neizogibno spremljata zakoreninjeno težnjo po odličnosti. V soočenju nejasnih, neulovljivih črno-belih podob posameznih gibov, ki so zaradi nedovršenosti ostali zavrženi v preteklosti, in s svojo performativno intervencijo v prostoru umetnica s perspektive negotove sedanjosti vzpostavi notranji dialog, v katerem poustvari občutek napetosti, ki nastopi pred samo razrešitvijo pričakovanja. Ta dinamični preplet vizualnih in zvočnih fragmentov v temi razstavnega prostora zarisuje zemljevid napetosti in negotovosti, ki s sedanjega zornega kota spodbuja raziskovanje konstelacije tistega, kar bi lahko bilo in se ni zgodilo.

S samosvojo poetično govorico, v kateri prevladuje stalna kadenca vse bolj intenzivnih variacij gibov, ki jih je v svoji plesni karieri nenehno vadila, skuša umetnica preseči meje fizičnega in s tem poudariti pomen in težo iracionalnega kot bistvenega dela našega racionalnega dojemanja. Z ikonoklastično vajo dekonstrukcije ponavljajočih se gibov razkriva neznansko kompleksnost nasprotujočih si čustvenih vzgibov, ki so v ozadju ustvarjalnega procesa. Nezavedne vsebine se pojavljajo med spominjanjem neizživetih, neuresničenih izkušenj in ustvarjajo sanjsko vzdušje, v katerem umetnica sublimira željo po doseganju popolnosti, dokler ta ne izzveni.

Umetniška intervencija Trenutek pred tem je umeščena natanko v trenutek, preden se vse zgodi: celo nič. Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.